Konstantin na bazenu

„Dober dan, dragi gospod. Bi mi lahko pokazali pot k bazenu?“
„K bazenu?“ je ponovil vprašanje gospod Žemlja in premišljeval.
„Hm, prav enostavno. Greš dol po Murnikovi ulici …“ Dlje ni prišel.
„Ja, pa naprej?“ je vprašal maček. Ampak obraz gospoda Žemlja je bil nenadoma videti, kot bi ga kdo posul z moko. Tako bled je postal. „Govoreči maček!“ je izdavil.
Potem se je z obema rokama zgrabil za glavo in zajecal: To vendar ni mogoče! Govoreči maček! Mislim … o, Bog, o Bog … bojim se, da sem bil predolgo na soncu.
Sončarico sem staknil!“ …
Urška in Flip se ne čudita, da zna maček Konstantin govoriti, zato ga rada vzameta na bazen. Pa bo to v redu?