Franz Grillparzer
Revni goslar / Sendomirski samostan
Revni goslar (Der arme Spielmann, 1848) je prvoosebna pripoved, umeščena na Dunaj v casu predmarčne revolucije. Ob prazniku brigitinega proščenja pripovedovalcu v množici obiskovalcev vzbudi pozornost nenavaden goslar in radovedno mu sledi po ulicah. Pozneje ga obišče tudi doma in se z njim zaplete v dolg pogovor. Plast za plastjo se odstira preteklost revnega goslarja, katerega zgodbo spremljamo vse do tragičnega konca.
Novela Sendomirski samostan (Das Kloster bei Sendomir, 1817) temelji na resničnem dogodku in je postavljena na Poljsko. Nekega večera se jezdeca zatečeta v samostan, kjer se z malce čudaškim menihom zapleteta v razgovor o stavbi in njeni mračni preteklosti. Okvirna pripoved bralca vpelje v zgodbo o grofu Starzynskem, ki v Varšavi sreča lepo, a obubožano plemkinjo Elgo, in se vanjo strastno zaljubi. Po obdobju potratnih zabav v prestolnici in skrbi za ženino družino grofu vse bolj kopni denar. Naposled sta zakonca prisiljena v selitev na podeželje in življenje v skromnejših razmerah. Kmalu se jima rodi deklica. Grof je presrečen - dokler nekega dne po naključju ne odkrije, da žena pred njim taji neodpustljivo skrivnost.
"V obeh Grillparzerjevih novelah ne gre le za klasični umetniški noveli, ki bi tematizirali razkol med umetnikom in družbo, ampak za primarna vprašanja, ki se dotikajo slehernega izmed nas. Tako kot je Martin Kušej v zadnjih petnajstih letih s svojimi drznimi, za nekatere kongenialnimi, za druge škandaloznimi uprizoritvami Grillparzerjevih del na avstrijskih odrih dokazal, da Grillparzerja nikakor ne moremo in ne smemo odložiti v zaprašene predale, tako tudi pričujoči noveli v izbrušenem, s starinsko patino odetem prevodu Ane Jasmine Oseban, torej nista le prikaz nekega minulega časa in že zdavnaj preživetih družbenih razmer, temveč predvsem mojstrsko ubesedeno minuciozno zrcalo tistih najosnovnejših človekovih potreb in hrepenenj. In Grillparzer se v njih ne kaže le kot avtor urejenosti, reda, zmernosti in skrbne kompozicije, temveč tudi kot avtor (prikritih) koprnenj, (ne)izživete ljubezni, (ne)dovoljenih strasti ter (raz)brzdanih občutij. Razlogov, zakaj je prav, da ga lahko končno beremo tudi v slovenščini, več kot dovolj."
Irena Samide v spremni besedi