| Maj 2012 | ||||||
|---|---|---|---|---|---|---|
| N | P | T | S | Č | P | S |
| 1 | 2 | 3 | 4 | 5 | ||
| 6 | 7 | 8 | 9 | 10 | 11 | 12 |
| 13 | 14 | 15 | 16 | 17 | 18 | 19 |
| 20 | 21 | 22 | 23 | 24 | 25 | 26 |
| 27 | 28 | 29 | 30 | 31 | ||
domska božičnica
21.12.2011
Božič 2012 - misli dijakinje Tanje:
Spet je prišel tisti čas v letu. Tako težko pričakovani božični čas. Ljudje ga nestrpno pričakujemo, čeprav smo ga uspeli v zadnjih nekaj letih zelo pospešiti in skomercializirati. Po eni strani se okraševanje mest in polnjenje trgovinskih polic z božičnim materialom začenja že oktobra, po drugi strani pa je en dan po božiču vse pozabljeno. Ko opazujem ljudi okoli sebe ugotovim, da nas ta predbožična mrzlica in ihta vztrajno vleče vase. Vsako leto bolj. Ljudje se ne ustavijo več na ulici, v adventnem času ne obiskujejo ljudi, ki so za njih pomembni, ampak hitijo po nakupih, da bodo med prvimi dobili najlepša darila. Na žalost sem začela v tem vzorcu počasi opažati tudi sebe. Nenamerno, pa vendarle. Namesto, da bi obiskala ljudi, ki so pomembni v mojem življenju, da bi si vzela kakšen popoldan čas za prijatelje, hitim po mestu in razmišljam o darilih in nakupih. Pozabljam pa, da se od vseh mojih božičev ne spomnim več daril in stvari, ki sem jih prejela, ampak družinske večerje, počitnic s sestrama in otroškega obnašanja v snegu z mojimi prijatelji. Zdi se mi, da je za mnogo ljudi božič samo še formalnost, jelka in darila, ki že po nekaj dneh postanejo nezanimiva in božična pojedina, ki muči naše želodce. Potem pa ostane praznina. Tišina, ki jo polnijo samo še odmevi božičnih pesmi, ki mimogrede pripovedujejo o resničnem pomenu božiča in o detetu, ki je prišel na svet, da ga reši in ponudi pomoč ljudem, ki jo potrebujejo. Vedno manj je ljudi, ki še znajo prisluhniti zvenu božiča, njegovemu odmevu o Gospodu, ki je prišel samo za nas. Vedno manj je ljudi, ki v družinskem krogu praznujejo rojstvo luči, rojstvo Boga. Z božičem dobimo možnost, da se zazremo vase in se zavemo, da nam je Bog poslal svojega sina, zato da nam pomaga na naši poti, nas tolaži, nam daje upanje in se z nami veseli in z nami ljubi vse trenutke našega življenja. Ko sedimo pred božičnim drevesom in opazujemo sij pisanih lučk, ki neumorno utripajo v 8 različnih programih, lahko uvidimo simboliko, ki je veliko ljudi ne zazna več. Jezus je luč, ki je bila poslana na Zemljo na božični dan. Ta luč ne bo nikoli ugasnila in ta »luč« upa, da je ne bomo pospravili z ostalo božično opremo v skrite kotičke omare, da se na njej potem celo leto nabira prah. Jezus je naša prava luč, ljubezen, ki nas spremlja, nasmehi neznanih ljudi in neznanim ljudem, pomoč sočloveku, občutek veselja in koristnosti, znamenje življenja. Tega ne smemo pozabiti, saj bomo brez luči tavali v temi. Pa vendar, Jezus nas ljubi. To je njegovo božično darilo, ki prekosi vse drugo. Človek ne more narediti ničesar, da bi ga Bog bolj ali manj ljubil. To je njegovo darilo. On je naša zvezda repatica, ki vztrajno sveti na našo pot, ki vodi k njemu. Ta zvezda ne bo nikoli ugasnila. Vsak božič pa zasije še močneje, da res nihče ne bi zgrešil poti k hlevčku, kjer v jaslih leži blagoslov našega sveta. Jaz osebno se veselim božiča, ob polnočnici in doma ob družini. Veselim se tudi daril, ki niso velika in draga. So majhna in pomembna. Nakažejo pozornost. Vesela sem, da sem bila vzgojena v tem duhu. Dneve po božiču pa bom preživela mirno, s pomembnimi ljudmi in zavestjo, da je to moje darilo Bogu in moje darilo od Boga.
« nazaj