Mohorjevo založbo podpirata Ministrstvo za pouk, umetnost in kulturo na Dunaju v okviru programa za pospeševanje umetnosti in Urad Vlade Republike Slovenije za Slovence v zamejstvu in po svetu.
19.01.
23.12.
21.12.
Christine Nöstlinger - 75 let
20.12.
Mohorjeva družba Celovec -
želi blagoslovljene božične praznike ter srečno in zdravo novo leto 2012! beri naprej
Avstrijsko državno priznanje pisatelju Levu Deteli
08.06.2010
Avstrijsko zvezno ministrstvo za pouk, umetnost in kulturo prireja 17. junija 2010 ob 13h v svojih prostorih na trgu Concordia v prvem dunajskem okraju (Concordiaplatz 2, Wien I.) posebno slovesnost. Na njej bo o Levu Deteli in njegovem dvojezičnem slovensko – avstrijsko - nemškem udejstvovanju in številnih povezovalnih prizadevanjih spregovoril koroški Slovenec, zgodovinar, publicist in univerzitetni docent dr. Feliks J. Bister. Listino o častnem nazivu bo avtorju izročil ministrski svetnik dr. Robert Stocker.
Lev Detela živi od leta 1960 v Avstriji. V slovenskem jeziku je objavil od leta 1964 do danes 28 različnih leposlovnih knjig, romane, pripovedi, zbirke poezije in krajše proze, eseje in drame. Do leta 1991 njegova dela niso mogla izhajati v Sloveniji. Izdajali so jih v Trstu, Celovcu, na Dunaju in v Buenos Airesu pri založbah slovenske manjšine in zdomcev (Mohorjeva založba v Celovcu, Slovenska kulturna akcija v Argentini). Šele leta 1991 je izšel v Ljubljani pod naslovom Poslednja gora izbor Detelove zgodnje proze, ki ga je uredil Brane Gradišnik. Leta 1993 je sledil v uredništvu Toneta Pavčka izbor avtorjeve poezije Duh in telo, za tem pa še več proznih in pesniških publikacij, še posebej z zanimanjem zapaženi spominski knjigi Emigrant 1960 – 1990 (Nova revija, Ljubljana 1989) in Dunaj na poštni znamki 1989 - 2006 (Celjska Mohorjeva družba, 2009).
Ljubljansko – mariborska založba VED, ki je v letu 2008 objavila že dve Detelovi pesniški zbirki in dvodelni zgodovinski roman o celjskih grofih in Veroniki Deseniški Tri zvezde, bo letos izdala novi Detelov utopično – satirični roman Propad, ki se dogaja v letu 2047. V njem avtor prikazuje polom Evropske unije, krizo vrednot in krizo kapitala ter med drugim razčlenjuje »noro vojno« med Avstrijo, Hrvaško in Slovenijo – z reminiscencami na soško fronto v prvi svetovni vojni, kar pa ni, kot nam v uvodni besedi sporoča pisatelj, napoved resničnih dogodkov, temveč samo opis avtorjevih dolgih morečih sanj iz nezadostne sedanjosti.
V nemškem jeziku je izšlo 14 Detelovih leposlovnih del, proza, pesmi, drame in eseji, nazadnje pri dunajski založbi PODIUM januarja 2010 izbor avtorjeve slovenske lirike v njegovih lastnih nemških prevodih ter v prepesnitvah različnih prevajalcev, v drugem delu iste knjige pa še pregled njegove izvirne lirike v nemškem jeziku. V Bukarešti so poleg tega leta 2000 izdali v knjižni obliki romunski prevod leta 1995 objavljene Detelove nemške eksperimentalne pripovedne knjige Hinter dem Feuerwald (Za ognjenim gozdom). Poleg tega so prevodi Detelove slovenske in nemške lirike in proze objavljeni v različnih antologijah in v revialnem in časopisnem tisku v angleških, španskih, italijanskih, romunskih, madžarskih, slovaških, srbskih in albanskih prevodih in v prevodih v indijski jezik gujarati.
Od leta 1979 ureja Lev Detela skupaj z Wolfgangom Mayer Königom v nemškem jeziku revijo za mednarodno literaturo LOG, v kateri je v dobrih tridesetih letih izhajanja bilo natisnjeno že vidno število avtoric in avtorjev najrazličnejših narodov, jezikovnih skupin in kulturnih krogov. V tej reviji so v nemških prevodih objavljeni tudi teksti slovenskih avtorjev, med drugim Edvarda Kocbeka, Borisa Pahorja, Draga Jančarja, Rudija Šeliga, Marjana Tomšiča, Tomaža Šalamuna, Francija Zagoričnika, Milene Merlak, Jureta Detele, Petra Semoliča, Valentina Polanška, Janka Ferka, Nika Grafenauerja, Franceta Forstneriča, Iva Antiča in številnih drugih.
Iz slovenščine je Lev Detela skupaj s Petrom Kerschejem in Mileno Merlak prevedel v nemščino poezijo, prozo, dnevnike in esejistiko Edvarda Kocbeka in jo izdal v dveh knjigah (Mohorjeva založba, Celovec 1997; založba Kitab, Celovec 2004). Poleg tega je med drugim pripravl izbor Panonskih pesmi Stanka Majcna v lastnih nemških prevodih ter izdal več literarnih antologij v nemškem jeziku.
O kulturnih dogodkih in novih slovenskih, avstrijskih in tujih literarnih knjigah je Lev Detela vedno znova poročal v avstrijskem, nemškem, švicarskem in slovenskem tisku ter v številnih oddajah različnih radijskih postaj. Za svoje literarno delo je prejel več literarnih nagrad na nemškem in avstrijskem prostoru, v Trstu poleg tega slovensko literarno nagrado Vstajenje, v Celovcu pa nagrado Mohorjeve založbe za zgodovinski roman Stiska in sijaj slovenskega kneza.