Mohorjevo založbo podpirata Ministrstvo za pouk, umetnost in kulturo na Dunaju v okviru programa za pospeševanje umetnosti in Urad Vlade Republike Slovenije za Slovence v zamejstvu in po svetu.
09.07.
Kdor se boji dvojezičnih tabel, temu ni mogoče pomagati
Tinjska delegacija z Martinom Pandlom na čelu je na Dunaju avstrijskemu predsedniku Heinzu… beri naprej
11.06.
Hotela sem enostavno uiti
Susanne Wright (prej Friedländer) piše v knjigi „Eine Ballade von Johannes Brahms“ o… beri naprej
08.06.
Avstrijsko državno priznanje pisatelju Levu Deteli
Avstrijski zvezni predsednik dr. Heinz Fischer je podelil na Dunaju živečemu dvojezičnemu… beri naprej
11.05.
Prisluškujem otroku v sebi
Tednik Nedelja razpisuje projekt za ustvarjanje izvirne otroške literature in likovne umetnosti… beri naprej
Ob 85. obletnici Franceta Vrbinca
18.09.2009
Celovška Mohorjeva družba je počastila jubilej znanega slovenskega jezikoslovca
France Vrbinc je eden najbolj znanih slovenskih jezikoslovcev praktikov, bi lahko rekli; zlasti je znan kot avtor jezikovnih kotičkov, ki jih objavlja na zadnji strani celovškega časopisa Nedelja. Za petinosemdesetletnico mu je celovška Mohorjeva družba izdala jubilejno knjigo 366 X slovensko z jezikovnimi kotički skozi leto. Knjigo je v ljubljanski knjigarni MD na Nazorjevi predstavil glavni urednik MD Hanzi Filipič.
»Koledar za lepšo slovenščino,« je ocenil urednik Filipič, Vrbinc pa je dodal, da je to v bistvu »brevir«, prav tako za lepo slovenščino, saj je v knjigi zbranih kar 366 (zaradi prestopnega leta 2004) jezikovnih kotičkov, kot jih piše že dolga leta, blizu dvajset let, žal pa izhajajo v Avstriji, in ne na Slovenskem. Pred petimi leti je izšel prvi del, tokrat pa ob njegovi osemdesetletnici druga knjiga.
France Vrbinc, ki živi v Škocjanu na avstrijskem Koroškem, že dolga desetletja onkraj Karavank, se ima še vedno za Kranjca, je povedal na predstavitvi. Čeprav mu »brevir« diši rahlo cerkveno, pa je naslovu knjige botrovala misel, da bi bile te »jezikovne doze« čim krajše, a bi jih uporabljali vsak dan. Tako se je ponudila povezava z brevirjem. Jezikovni pogovori so nastali na pobudo direktorja Katoliškega doma prosvete Sodalitas v Tinjah Jožeta Kopeiniga. Ta ustanova je nadvse pomembna, saj združuje širšo slovensko kulturo in ustvarjalnost. Kopeinig je bil tudi urednik Nedelje in ga je zato povabil k sodelovanju. Vrbinc je prišel v Celovec iz Gradca. Skozi leta se je njegovih jezikovnih kotičkov nabralo na stotine, bralci pa so ga spraševali, kje bi jih lahko brali v samostojni knjigi. Ob osemdesetletnici je Družina izdala prvo knjigo, Miha Vrbinc, Francetov sin, ki je ravnatelj Zvezne gimnazije za Slovence v Celovcu, je tedaj na pobudo slovenskega konzula prispeval k slovesnosti, ko so jezikovni brevir prinesli v slovenski parlament in ga razdelili parlamentarcem (to pa jim, kot kaže, jezikovno ni kaj dosti koristil).
Jezikovni kotički so nasploh zelo koristni (včasih smo jih objavljali v Delu, a je njihov avtor Stane Ivanc žal umrl). Do druge knjige je prišlo, ker so pri Nedelji hoteli to rubriko na vsak način obdržati. Vrbinčeve jezikovne kotičke so ob prvem jubileju (2004) prebirali na Radiu Ognjišče in dvakrat v celoti še na slovenskem radiu v Celovcu. V obeh knjigah je tako skupaj 365 in 366 kotičkov.
France Vrbinc je izrekel svojo življenjsko ugotovitev, namreč da se jezika ne naučima ne z maternim mlekom ne v šoli, ampak se ga moramo učiti vse življenje. Vrbinc je postal doktor filozofije na graški univerzi, kjer je bil znanstveni pomočnik na slavističnem inštitutu.
Marijan Zlobec, Delo, 18. 09. 2009