Mohorjeva družba je najstarejša samostojna ustanova med Slovenci na Koroškem. Naša dejavnost sloni na krščanskih načelih. Naša naloga je negovati in širiti slovenski jezik:

• s knjigami
• z drugimi tiskanimi izdelki
• z zasebno ljudsko šolo in zavetiščem za šolarje
• z dijaškimi in s študentskimi domovi
• z gospodarskimi dejavnostmi
• s tiskanimi in avdiovizualnimi sredstvi javnega obveščanja

Prizadevamo si za dialog in mirno sožitje slovenske in nemške narodne skupnosti v deželi Koroški ter za dobre sosedske odnose med Avstrijo in Slovenijo...
Vzpostavljamo stike med Slovenci na Koroškem, Slovenci v Republiki Sloveniji in slovenskimi rojaki po vsem svetu.
Na različnih področjih dajemo zaposlitev številnim ljudem.
V naši matični hiši opravljajo svojo dejavnost različne slovenske cerkvene, politične, kulturne in izobraževalne ustanove.

Celovška Mohorjeva družba in njeno okolje
Živimo v nenehno spreminjajoči se odprti multimedijski družbi s številnimi obrazi. Združena Evropa je za nas poseben izziv. Izboljšani pogoji v združeni Evropi in demokratizacija Slovenije nam odpirata nova delovna področja. Naše naloge opravljajo strokovno usposobljeni in zavzeti dvojezični sodelavci in odborniki. Naše delo poteka v samostojnih oddelkih, ki pa med seboj sodelujejo na najrazličnejše načine. Nenehno se trudimo, da bi zadovoljili svoje poslovne partnerje, stranke in člane.

V materni hiši imajo svoje poslovne prostore vsi lastni oddelki Mohorjeve, ter številna druga slovenska združenja in organizacije:

Dušnopastirski urad Krške škofije
Katoliška akcija
Slovenski cerkveni časopis „Nedelja“
Krščanska kulturna zveza
Slovenski narodopisni inštitut „Urban Jarnik“
Otroški vrtec „Naš otrok“
Narodni svet koroških Slovencev
Koroška enotna lista
Skupnost južnokoroških kmetov



 

Ustanovitelji Celovške Mohorjeve družbe leta 1851 so bili lavantinski knezoškof Anton Martin Slomšek ter profesorja Andrej Einspieler in Anton Janežič. Prvotna društvena pravna oblika je v veljavi še danes. 

Prva doba našega delovanja sega še v čas monarhije. Takrat je mohorjeva knjiga postala simbol slovenskih domov in naša tiskarna je doživljala svoj razcvet. Pred približno sto leti je bila tudi pozidana naša matična hiša na Vetrinjskem obmestju v Celovcu. 

V letih 1918–1927 je bila Mohorjeva prisiljena delovati iz Slovenije. Ko si je oblast prigrabil nacionalsocializem, je bila družba vnovič prepovedana. Njeno premoženje so Mohorjevi leta 1947 sicer vrnili, toda vso svojo dejavnost je lahko družba znova vzpostavila šele leta 1955, ko so Mohorjevo hišo zapustile angleške zasedbene sile. Izgradnja Mohorjeve družbe po 2. svetovni vojni je sad delovanja pokojnega prelata dr. Janka Hornböcka, ki jo je nadaljeval dolgoletni ravnatelj Mohorjeve dr. Anton Koren. 

Umetnost v matični hiši Mohorjeve

Matična hiša Mohorjeve družbe na celovškem Vetrinjskem obmestju je dom številnih del uglednih koroških umetnikov. Osrednja osebnost koroške umetniške srenje, Valentin Oman, je navzoča s številnimi slikami in skulpturami. Omanova dela dajejo hiši pridih nečesa posebnega. Umetnikove slike lahko vidite obešene na hodnikih in v pisarnah. Te umetnine, namenjene stalni razstavi, je Valentin Oman dal na voljo Mohorjevi.
Ko stopite skozi glavna vrata v Mohorjevo, zagledate v veži na svoji desni Omanove tri stele, posvečene spominu na žrtve vojne in nasilja.
Pred hišo sta postavljeni dve mogočni jekleni skulpturi, ki ju je zasnoval arhitekt univ. prof. Günther Domenig. Na ploščah sta se deželna jezika združila. Plošče spominjajo na ljudsko glasovanje leta 1920 in so nekakšen „kraj srečanja“.
Poleg tega so v Mohorjevi razobešene slike, ki so jih ustvarili Gustav Januš, Rudi Benétik in Zoran Mušič.